Madžarski pisatelj László Krasznahorkai, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 2025, je zaradi zdravstvenih težav odpovedal udeležbo na festivalu Fólio v Óbidosu na Portugalskem. Organizatorji festivala so mu zaželeli hitro okrevanje in se zahvalili javnosti za razumevanje. Krasznahorkai je pred tem že odpovedal udeležbo na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma.

Za mladinsko besedo leta 2025 v Nemčiji je bila izbrana beseda "Das crazy". Izbor je bil razglašen v živo na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Na drugem mestu se je znašla slengovska beseda za samozadovoljevanje.

Novi nemški minister za kulturo Wolfram Weimer je na frankfurtskem knjižnem sejmu nastopil z retorično močjo in obljubami. Ob odprtju sejma je ostro obsodil umetno inteligenco, rekoč, da se vede kot "podatkovni vampir v zlatokopski mrzlici" in jo obtožil "ropanja literature".

Frankfurtski knjižni sejem se je začel s pozivom k dialogu in povezovanju ljudi v polariziranem svetu. Direktor sejma, Juergen Boos, je poudaril, da je sposobnost povezovanja v svetu, kjer meje ponovno pridobivajo moč, tudi politična. Na sejmu sodeluje več kot 1000 avtorjev iz 92 držav, posebnost pa je paviljon častne gostje, delno izdelan iz bambusa, ki služi kot prizorišče za dialog in sodelovanje.

Dorothee Elmiger je prejela nemško književno nagrado za roman "Die Holländerinnen", ki velja za eno najpomembnejših nagrad v nemško govorečem svetu. Nagrada je dotirana s 25.000 evri. Elmiger velja za favoritinjo v boju za nagrado.

Frankfurtski knjižni sejem, največji na svetu, bo ponovno potekal. Kot vsako leto bo vključeval podelitev nemške knjižne nagrade, razglasitev Nobelovega nagrajenca za književnost in podelitev mirovne nagrade nemških knjigotržcev. Sejem se sicer sooča s preobrazbo in se pripravlja na izdajo leta 2025.

Zgodovinar in esejist Karl Schlögel, priznan strokovnjak za Vzhodno Evropo in kritik avtoritarnih režimov, je prejel mirovno nagrado nemških knjigotržcev za leto 2025 v vrednosti 25.000 evrov. Nagrada mu je bila podeljena na Frankfurtskem knjižnem sejmu, žirija pa ga je označila za 'arheologa moderne', saj je bil med prvimi, ki so opozarjali na agresivno ekspanzionistično politiko ruskega predsednika Vladimirja Putina. Njegovo delo poudarja pomen svobodne Ukrajine za mir v Evropi, medtem ko se po priključitvi Krima osredotoča tudi na vprašanje pomena miru v času groženj. Njegova dela so pripomogla k boljšemu razumevanju Vzhodne Evrope in so bila izdana tudi kot priporočila za branje ob podelitvi nagrade.

Ukrajinske sile so izvedle obsežen protinapad, ki je bil usmerjen proti ključnim ruskim logističnim vozliščem v Donbasu, zlasti proti železniški progi, ki oskrbuje ruske enote. Pri tem je bila v regiji Doneck uničena ruska tankovska kolona blizu Siverska, kar je povzročilo precejšnje žrtve med ruskimi oboroženimi silami.